15.9 je v Rogaški Slatini potekala 1. Slovenska konferenca namenjena stilistkam podaljševanja trepalnic katere sem se udeležila tudi sama. Organizirala jo je stilistka in trenerka iz Maribora Katja Kapun, dogajanje pa se je odvijalo v hotelu Atlantida Boutique.

Pojma nisem imela katere  druge stilistke iz Slovenije se bodo konference udeležile, niti koliko nas bo.  Prišlo nas je okrog 20. Malo. Bistveno  premalo. Vem, da so imele nekatere upravičene razloge, da jih ni bilo (zdravstveno stanje, finanči razlogi itd), pa vendar vseeno…Glede na to, da se je samo na mojih izobraževanjih urilo preko 50 deklet, to res ni bila številka, ki sem si jo želela. Sem jo pa potihem pričakovala.  Zato, ker žal vem, da je v naši panogi prostora za ljubosumje in igranje več kot za željo po napredku. Veš o čem govorim?

Sama sem to opazila že na svojem čisto prvem izobraževanju, ko je bilo skoraj več časa, kot predaji znanja, namenjenega obrekovanju konkurentk, ki jih me začetnice sploh poznale nismo! Kmalu sem videla, da je v tej panogi to pač tako.  Vse deluje po načelu : » Ali si z mano, ali pa proti meni.« Trenerka proti trenerki, distributer proti distributerju, stilistka proti stilistki. Formiranje skupin. Vmesne poti ni. Samo eden je namreč lahko najboljši in prostora za sprejemanje drugih ni, še manj za sodelovanje ali prijateljstvo. Pa je to res? Res ne zmoremo boljše? Sama zase lahko rečem, da nimam nikakršnih težav s tem, da druge kolegice pohvalim ali priporočam, z njimi sodelujem, obiščem njihova izobraževanja, z nekaterimi sem postala prijateljica.

Spomnim se, kako me je pred približno pol leta ena stilistka vprašala :« Na čigavi strani  si pa ti?« Moj odgovor je bil: » Na strani znanja.«  Še vedno je tako. Ne zanima me kdo je s kom o komu in kaj. Zanima me le kje se lahko česa naučim, koga novega spoznam.  In to je bil tudi primarni razlog za obisk konference.

Predavale so nam mednarodno priznane strokovnjakinje iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Velike Britanije, Srbije, Nemčije in Romunije. Teme so bile raznolike in zanimive, pokrivale pa so različna področja od samega odnosa in dela s strankami, usklajevanja službe in zasebnega življenja, ustreznega stiliranja oči, različnih volumenskih tehnik, kot tudi o delu v salonu, tekmovanjih in poznavanju lepila. Sem pa prepričana, da bi svoje znanje mogoče še boljše predale, če bi imela vsaka na voljo več kot 30 minut. Med predavateljicami je bila sicer tudi moja dobra prijateljica, kolegica stilistka in trenerka Nives Špehar iz Ljubljane, ki je svoje predavanje tako pristno in suvereno izpeljala, da priznam, da sem kar prekipevala od ponosa, ko sem jo poslušala. Resnično sem bila vesela zanjo, za njen trenutek v katerem je blestela! 🙂

Vzdušje je bilo tekom celega dne sproščeno in zabavno, sicer pa je Katja organizacijo konference izpeljala super. Naj pa povem, da me je še bolj kot konferenca, presenetila prav ona sama – ker je topla, iskrena in izjemno srčna oseba. Ko je ob koncu konference povedala par zaključnih stavkov in potočila par solza, je bilo čez celotno dvorano čutiti ves trud in ljubezen, ki ju je v to vložila, da se ji je odvalil kamen od srca, ker se je končalo, a vendar tudi iskreno bolečino. Zaradi vseh stilistk, ki niso prišle. Ker niso prepoznale priložnosti in truda, ki ga je vložila zato, da bi me dobile znanje, po katerega je sicer treba v tujino.  Ker tega ni naredila zase, ampak za vse nas.

No, tiste, ki smo bile tam, smo to vedele. Da smo tam zase. Tudi ena za drugo. In za samo podaljševanje trepalnic. Da skupaj dvignemo nivo te storitve 🙂

 

Hvala Katji in vsem, ki ste bile tam,

Se vidimo naslednje leto 😉

 

M.